BROADCASTS.com

b'

Alenka Rebula: \\u017divljenje ni na\\u010drt. Presene\\u010da. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, \\u010desar si ne \\u017eelimo. Nau\\u010dimo se loviti ravnovesje. 

Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. \\u017diva bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, v\\u010dasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, \\u2026 kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo pri\\u0161lo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?

\\xbbPopolnoma nerealna zahteva, \\u017eivljenje ne gre po nekem na\\u010drtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet tr\\u017eenja. Kupite idealno \\u017eivljenje za vsa podro\\u010dja bivanja. \\u010ce verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti \\u017eivljenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in za\\u010dnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? 

\\u017divljenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kak\\u0161no presene\\u010denje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si \\u017eelimo in vedno bo treba iskati na\\u010din, da ulovimo ravnovesje.\\xab

Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno mo\\u010d rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z na\\u0161imi \\u017eivljenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pa\\u010d potrebna sprememba, vr\\u017eemo vse v zrak.

Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, so\\u010dutni \\u2026 

\\xbb\\u010cistimo \\u017eimnice, povle\\u010demo vse iz omar, da bo \\u010disto \\u2026 , in mislimo, da gre tako tudi pri \\u010dloveku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, \\u010de pride slana pomladi, uni\\u010di mo\\u017enost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo ob\\u010dutljive, \\u010de jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na za\\u010detku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se poka\\u017ee, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni \\u017eivljenje, ki zmaguje, ampak je lahko na\\u0161a nestrpnost.\\xab 

\\u017divljenje ima veliko obrazov in vsi so resni\\u010dni

\\xbbSilovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je \\u017ee dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo po\\u010dasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej \\u017ee marsikaj narejeno. \\u017divljenjska mo\\u010d je velika in silovita, a postopna. \\u010ce se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadr\\u017eano, lahko to po\\u010dasi in varno spu\\u0161\\u010damo, in vidimo, da mogo\\u010de res zmoremo kaj ve\\u010d. Kdor sko\\u010di, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Po\\u010dasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, u\\u010dita ravnovesja v \\u017eivljenju. V te\\u017eave nas obi\\u010dajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo \\u017eivljenju, da bo zanihalo vstran.\\xab

Prazni\\u010dnost ni nekaj naro\\u010denega

\\xbbNe usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga \\u017eivljenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki o\\u017eivlja mene in druge. Mo\\u010d miru je velika in mo\\u010d majhnega je neizmerna. To je tudi kr\\u0161\\u010dansko sporo\\u010dilo.\\xab

\\xbbSposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odlo\\u010danja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Ho\\u010dem biti vladar \\u017eivljenja, svojega in drugih. Modrost \\u017eivljenja, ki nas preizku\\u0161a, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepri\\u010danju da vse vemo. Napuh, na\\u0161a objestnost je eden od velikih virov trpljenja.\\xab 

Kdaj ustvarjamo smrt, uni\\u010denje? Ru\\u0161im ali ustvarjam?

\\xbbSo dogodki; na\\u0161 odziv nanje pa je lahko tisti, ki kli\\u010de v \\u017eivljenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uni\\u010denje. V naravi te\\u017eko vidimo uni\\u010devanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo \\u017eivljenje, v \\u010dloveku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odlo\\u010dimo. Kdor ima ob\\u010dutek, da je veliko smrti v njegovem \\u017eivljenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v \\u017eivljenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipi\\u010dno \\u010dlove\\u0161ko, s \\u010dimer ustvarja ob\\u010dutek obupanosti? Pri Veliki no\\u010di gre po mojem ravno zato, da se \\u010dlovek odlo\\u010di, tisto kar se zdi kon\\u010dano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.\\xab