Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikoli\u010d je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica In\u0161tituta za jezikoslovne \u0161tudije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in knji\u017eevnost Univerze v Trstu.
Da so besede njen \u010darobni svet, je vedela \u017ee zgodaj: \xbbSpomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in o\u010de po odli\u010dnem spri\u010devalu v prvem razredu uresni\u010dila \u017eeljo in mi kupila tiste znamenite \u0161tiri Disneyeve knjige. \u0160e danes zelo \u017eivo vidim, kako sem na zadnjem sede\u017eu na\u0161ega fi\u010dka, ti\u0161\u010dala paket in \u0161e zdaj ob\u010dutim tisto neznansko sre\u010do, ki me je takrat prevevala, ko sem imela knjige v rokah,\xab nam je povedala v podkastu.
Danes je jezik v sredi\u0161\u010du njenega raziskovanja \u2013 v polju kulture, medkulturne pragmatike, nenasilne komunikacije, znanosti, turizma in knji\u017eevnosti.
Kot pravi, je odnos vsakokratnega govorca do jezika tisto, kar dela jezik \u017eiv. \xbbEno in isto sporo\u010dilo lahko pove\u0161 razli\u010dnim ljudem ali pa v razli\u010dnih urah dneva, pa bo dobilo vsaj deloma druga\u010dne konotacije. / \u2026 / Kombinacij je ne\u0161teto. To je tisto, kar me pritegne tako pri raziskovalnem delu kot tudi takrat, ko se prepu\u0161\u010dam leposlovju, ko ugotavljam, kako iz zelo preprostih besed nastanejo prej nepredstavljive podobe.\xab
Vesna Mikoli\u010d je tudi \u010dlanica Slovenskega centra PEN, uredni\u0161kih odborov mednarodnih znanstvenih revij in sveta JAK, vodi raziskovalni program Razse\u017enosti slovenstva med lokalnim in globalnim v za\u010detku tretjega tiso\u010dletja, letos pa je iz\u0161el tudi njen prispevek v zborniku: Pandemic and Crisis Discourse: communicating Covid-19 and public health strategy.