BROADCASTS.com

Hoja in prevodi na prvi pogled nimajo ni\u010d skupnega, kako blizu so si, pa se za\u010dne lepo kazati, ko ti zlezejo \u017ee mo\u010dno pod ko\u017eo. Na tak\u0161nih dolgih in napornih poteh dobesedno sre\u010da\u0161 samega sebe oziroma \xbbvidi\u0161 sebe natanko tak\u0161nega, kakr\u0161nega si\xab.Francoski romantiki bi rekli, da se du\u0161a dvigne iz telesa in splava k Bogu, Jakob svoje izku\u0161nje opisuje druga\u010de: takrat si zadet kot mamba.\n\nVideti je, kot da se lo\u010di\u0161 od samega sebe in se gleda\u0161. \xbbKo prevajam, se spremenim v avtomaton, ta bajno lep in neverjeten instrument, ki tipka kar sam od sebe.\xab \u010ce bi samega sebe spustil iz vajeti, bi se verjetno kar razletel. Zato se je vedno dobro tudi rahlo dr\u017eati nazaj.\n\nJe pa treba vedno tudi hoditi naprej. Ne zato, \xbbker mora\u0161, ne zato, ker je treba, ampak zato, ker drugega razen te hoje ni\xab. Tako je v svoji pesmi zapisal Kajetan Kovi\u010d in prav to metaforo je v najbolj dobesednem smislu hotel \u017eiveti tudi Jakob. \n\nSkratka, medvedi, ka\u010de, ameri\u0161ki popotniki in coprniki, ki so Jakobu delali dru\u017ebo, vas pri\u010dakujejo v 3. epizodi podkasta Stra\u0161no hudi.