Pisateljica Tanja Tuma je vsaj dvakrat za\u010dela iz ni\u010d, v drugo celo iz pepela. Ko je zagorelo v stari kme\u010dki hi\u0161i, kjer je \u017eivela, so se vse dotlej zbrane knjige, spremenile v prah. Toda iz tega pepela se je dvignila nova hi\u0161a, v njej pa tudi nova osebna knji\u017enica.
\u017divljenje anglistke, francistke, urednice, zalo\u017enice in v zadnjem \u010dasu predvsem pisateljice je o\u010ditno podlo\u017eeno s knjigami. Pa ne le z njihovim nakupovanjem, zbiranjem in razprostiranjem po policah, temve\u010d v resnici z branjem, vse bolj pa tudi s pisanjem.
V podkastu pravi, da si je \u017ee zgodaj \u017eelela za\u010deti pisati. A eno so \u017eelje, drugo resni\u010dnost. \u017diveti samo od pisanja, pomeni biti na prepihu med pre\u017eivetjem, ki ga je treba zagotoviti predvsem dru\u017eini, in svobodo, ki jo potrebuje predvsem sama. \xbb\u010cakam, \u010dakam, \u010dakam ... potem pa ugotovim, da ne bom ve\u010dna.\xab Opustila je zalo\u017eni\u0161tvo in pustila svoji domi\u0161ljiji, da jo je seznanila z novimi znanci, romanesknimi osebami.
Prve je prenesla v zgodovinski roman v angle\u0161kem jeziku Winds of Dalamatia. Kritiki so v njenem romanu razbrali podobnega duha, ki je naseljeval tudi dela britanske pisateljice, novinarke in literarne kriti\u010darke Rebecce West, kar je Tanji Tuma dalo \u0161e ve\u010d zagona.
\u010ce\u0161nje, bele in rde\u010de, je nato vpela med brkinske gri\u010de in kraje, kjer je pre\u017eivljala poletne po\u010ditnice z bratrancem in sestri\u010dnami. V ospredje tega romana je postavila tudi vpra\u0161anje slovenske sprave. Kritiki pa so bili tokrat ... ti\u0161ji, skoraj nesli\u0161ni. A tudi molk dosti pove. V\u010dasih precej ve\u010d kot glasno govorjenje.
Vsekakor pa je videti, da se Tanja Tuma ne skriva za ti\u0161ino drugih. Morda dru\u017eba marsikaj pomete pod preprogo, a sama jo tudi kdaj previdno dvigne, pogleda, kaj se pod njo skriva in tudi postavi nazaj pred nas; pa \u010detudi so teme te\u017eke, neprijetne ali pa zgolj pozabljene.
Tako je recimo iz prahu zgodovine pravkar v na\u0161o sedanjost potegnila Lavoslava Schwentnerja. Brodnik je zgodovinski roman iz \u017eivljenja zalo\u017enika slovenske moderne, tako imenovanega brodnika slovenskega zalo\u017eni\u0161tva, ki je skoraj dvesto izvirnim slovenskim knjigam utrl pot med bralce.
In \u010deprav so dogodki in osebe na\u0161e preteklosti pozabljeni, ali pa prav zaradi tega, je o njih treba pisati, govoriti, brati. Obljublja, da bo pod preprogo gledala tudi v naslednjem romanu. Iz nje pa ne bo potegnila preteklosti, temve\u010d bo brodila po skrajnostih na\u0161e sedanjosti.
\u2014
Zamol\u010dane zgodbe so podkast, ki ga v sodelovanju z Miro, \u017eenskim odborom Slovenskega centra Pen, ustvarjava Klara \u0160krinjar in Maja \u010cakari\u0107, avtorici podkasta Stra\u0161no hudi. V njem s sogovorniki vsak drugi mesec odpiramo vrata v \u017eivljenja ustvarjalcev in vstopamo v njihove prostore in svetove, do katerih ve\u010dinoma nimamo dostopa in tako glasove ustvarjalcev, ki \u017ee dolgo soustvarjajo literarne pokrajine in bogatijo svet, prena\u0161amo med poslu\u0161alce.