V današnjem, drugem podkastu, gostimo pianista, skladatelja in producenta Bowraina, za katerim se skriva, ali bolje, ustvarja, Tine Grgurevič. Mladi glasbeni virtuoz. Ta hip Bowrain zaključuje z delom na svojem drugem albumu, za katerega išče mednarodnega založnika. Da pa Tine danes izdaja albume, se je moral nekoč podati na učno pot po glasbi. Spominja se, da je njegova mama igrala klavir ... »Klavir je bil pri babici. Ko je bil tam, pa ga nisem prav veliko 'šljivil'. Potem se je naenkrat znašel pri nas doma. Začel sem malo praskati po njem. Oče me je učil. Spomnim se pesmi Marko skače. Ne vem, kako se jo je on naučil, ker je sicer igral kitaro.« Vsekakor je hitro postalo več kot očitno, da malega Tineta zanima glasba. Starši so ga vpisali v zasebno glasbeno šolo v Vodnikovi domačiji, ko je imel deset let. Ker ga je takrat zanimalo vse, no, če že ne vse, pa vsaj še pingpong in košarka, se je moral za nekaj odločiti. In Chopin in Bach sta zmagala. Ko sva se, Maja in Klara, sprehajali med zvoki, ki jih je Tine ustvaril, se nama je zdelo, da bi vsaka druga odločitev bila velika krivica. Za vse nas, namreč, poslušalce. Tine je pozneje v želji po karseda dobrim izkupičkom glasbenega znanja odšel v tujino: najprej na Nizozemsko in pozneje v ZDA ter se nato vrnil v Slovenijo, Ljubljano, kjer danes živi in ustvarja. Na tej poti pa ga je iz klasike, v kateri je bil vrsto let, zaneslo v jazz in elektroniko, na polje eksperimentiranja, zvokov, besed in tišine. Vas zanima, kako Bowrain povezuje na prvi pogled nepovezljivo? Ne le glasbo, tudi ljudi. V podkastu Strašno hudi to neznanko razrivamo skupaj s Tinetom, ki je, nenazadnje, sodeloval tudi s Slavojem Žižkom. Le da Žižek za ta duet ne ve. Ali pač mogoče tudi ve. Kdo bi vedel ... *** Podkast Strašno hudi ustvarjava Maja Čakarić in Klara Škrinjar. Glasba: Bowrain Obdelava zvoka: Gregor Zemljič Likovna podoba: Mashoni