\u0160pela Vintar se s sprego tehnologije in prevajanja ukvarja \u017ee dobri dve desetletji. Prav v zadnjem \u010dasu \u0161e posebej skrbno bedi nad interdisciplinarnim magistrskim programom Digitalno jezikoslovje. Posadila je seme zanj in zdaj raste \u017ee drugo \u0161tudijsko leto.
Najbr\u017e je \u017ee iz tega razvidno, zakaj ji kolegi pravijo kar Ronaldo terminologije.
\u0160pela je namre\u010d \u0161tudiju angle\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine ter prevajanja prime\u0161ala \u0161e prevajalske tehnologije, diplomirala iz ra\u010dunalni\u0161ko podprtega prevajanja, zatem od\u0161la v tujino, kjer je delovala na nem\u0161kem institutu za umetno inteligenco, in pri nas opravila doktorat o uporabi vzporednih korpusov za ra\u010dunalni\u0161ko podprto ustvarjanje dvojezi\u010dnih terminolo\u0161kih virov.
Za seboj ima ogromno zanimivih in pomembnih projektov. Med drugim je gradila tudi prvi korpus slovenskega znakovnega jezika, torej, jezika, ki ga uporablja gluha skupnost. V njem je sodelovala tudi Marjetka Kulovec, ki je pod \u0160pelinim mentorstvom doktorirala in s tem postala prva gluha doktorica znanosti v Sloveniji.
\u0160pela kljub silnemu napredku umetne inteligence verjame, da ukvarjanje z jeziki in u\u010denje tujih jezikov ne bo kar izginilo, saj so to \u010dlove\u0161ke dejavnosti, ki niso zgolj utilitarne, ampak imajo \u0161ir\u0161i in globlji, dru\u017ebenokulturni in tudi umetni\u0161ki pomen. \xbbMislim, da vsekakor \u0161e ostaja perspektiva za \u010dloveka.\xab