BROADCASTS.com

\xbbSine, ti bi vedno rad \u0161el po liniji najmanj\u0161ega odpora,\xab je Magnificu, takrat, ko je bil \u0161e Robert, govorila mati. Lahko bi sicer zamahnil z roko, ampak je imel vsaki\u010d \u0161e kar slabo vest, vsaj dokler ni neko\u010d ujel reka nekega kitajskega misleca, da je tak\u0161na neobremenjena hoja pravzaprav nujna.\xa0\n\nKo naleti na oviro, ki se ji ne more izogniti, je zato ne napade hlastno. Zakaj bi se z njo spopadel ali jo preskakoval, \u010de se le da \xbbpoi\u0161\u010dem manj\u0161a vratca, \u010dez katera se splazim, ali pa stopim korak nazaj in poi\u0161\u010dem drugo pot\xab.\xa0\n\nTako je lahko v \u017eivljenju ali pa ob ustvarjanju glasbe, \u010deprav se tistemu, ki jo poslu\u0161a zdi, da jo ustvarja brez napora. Da tak\u0161en vtis ustvari\u0161, pa si ne more\u0161 pomagati samo s tem, da ima\u0161 na sploh kul odnos do sveta, je \u017ee treba resno ugrizniti vanjo in zavihati rokave. Pa se potem pomikati iz dneva v dan, od besede do vejice in pike. Spotoma pa upa\u0161, da bo\u0161 prepoznal, kdaj se v kak\u0161nem okru\u0161\u010dku skriva tisto, iz \u010desar nastanejo dobre pesmi, ob katerih tebi zaigra srce, poslu\u0161alce pa zasrbi v petah.\n\nS stra\u0161no hudim Magnificom, ki nas v ples poganja \u017ee 26 let, smo se v po\u010dasnem ritmu premikali od Bele krajine do studia v Tivoliju, od prve kitare, ki jo je dobil namesto \u010devljev, da \u010darovnije, ki se zgodi, ko se ritem, melodija in harmonija zlijejo v fin komad, pa od Beatlov do Franceta Pre\u0161erna.\n\nSkupaj mu na tej poti dru\u017ebo dela tudi Markom Miladinovi\u010d, ki je povedal, kako z Magnificom rada ugrizneta v stereotipne predstave, ali pa, kako dobro se je prijateljsko zbadati.