BROADCASTS.com

Nedvomno so obvezni zajeten kup slovarjev in slogovni priro\u010dnik pisanja, dobro denejo \u0161e \u010daj ali kava ... To so klju\u010dne sestavine na mizi marsikaterega prevajalca. Tokratni sogovornik Airbeletrininga podkasta, prevajalec in leto\u0161nji Lavrinov nagrajenec, Rawley Grau, pa mednje doda \u0161e ma\u010dki - dva priro\u010dna grelca.

Manjka \u0161e kak\u0161na pomembna za\u010dimba, da se naposled skuha prevajalska mojstrovina?

Nedvomno, pri sebi mora imeti vsaj knjigo, ki jo prevaja, kamen iz Save, ki slu\u017ei kot obte\u017eilnik, da se mu strani ne premikajo med tipkanjem, in pogled na park z borovci. 

Rojeni Baltimor\u010dan, ki dve desetletji \u017eivi in dela v Ljubljani, je doslej med drugimi v angle\u0161\u010dino prevedel dela Mojce Kumerdej, Ale\u0161a Debeljaka, Toma\u017ea \u0160alamuna, Miklav\u017ea Komelja, pa Janeza Ramove\u0161a in Andreja Rozmana - Roze; posegel je tudi k Ivanu Cankarju. Iz ru\u0161\u010dine pa je v angle\u0161\u010dino prevedel izbor poezije in pisem Jevgenija Baratinskega: A Science Not for the Earth. \u010ceprav mu ve\u010dinoma prevode predlagajo zalo\u017eniki, ima tudi svoj seznam \u017eelja. Na prvem mestu je trdno zasidran Edvard Kocbek in njegove novele Strah in pogum, mogo\u010de tudi njegove dnevnike.

Tesno za petami pa mu je Marjan Ro\u017eanc in njegovo delo Ljubezen.

Rawley Grau se je v kraljestva besed in svetove, ki jih ustvarjajo, potapljal od otro\u0161tva. Prav mo\u017eno je, da bi mednje zaplaval v vsakem primeru, a je med obiski pri terapevtki za govor \u017ee zgodaj zavil v stranske rokave, ki se marsikomu odpirati mnogo pozneje: v svet rim in besednih iger, ki jih je za\u010del obo\u017eevati. Posebej pa se je navdu\u0161eval \u0161e nad ugotavljanjem izvora in prvotnega pomena besed. 

Do prevajanja in tudi lastnega ustvarjanja ni bilo ve\u010d dale\u010d. Je pa u\u010diteljica ru\u0161\u010dine v srednji \u0161oli premaknila kretnice na njegovi poti tako, da ga je odpeljalo predvsem v slovanske jezike, zlasti v ru\u0161ino in naposled \u0161e v sloven\u0161\u010dino. \u0160lo je tako dale\u010d, da ni hotel brati prevodov, temve\u010d je raje \u0161tudiral jezik, da bi lahko bral izvirnik. \xbbDanes lahko re\u010dem, da je to bila neumnost. A bil sem trmast,\xab se spominja v smehu.

Kdaj je za\u010del dihati v slovenskem jeziku in kako mu je bilo, ko se je kot prevajalec kar na glavo vrgel vanj, prisluhnite v podkastu?