\xbbJedrska energija ni prijazen medvedek, ki bi ga lahko le malo pocrkljal.\xab Tako nama je ob obisku slovenskega raziskovalnega reaktorja Triga Mark II. v Podgorici dal dokaj hitro vedeti njegov vodja, stra\u0161no hudi doktor znanosti Luka Snoj. \nVajeti centra, ki deluje pod de\u017enikom Instituta Jo\u017eef Stefan, je prevzel pred desetimi leti, ko je bil, \u010de pravilno se\u0161tevava in od\u0161tevava, star manj kot 30.\nPribli\u017eno \u010detrtino tretjino leta je odsoten, ker je slu\u017ebeno v tujini, ko pa je v Sloveniji, prostore reaktorja odpira tudi tujim mednarodnim znanstvenim delegacijam. Quid pro quo. Medtem pa se tam vse leto izobra\u017eujejo nove generacije jedrskih fizikov, opravljajo pa tudi \u0161tevilne znanstvene eksperimente. \nDr\u017ei, jedrska energija \u0161e zdale\u010d ni medvedek, a obenem ni povsem neukrotljiva, \u0161e posebej, kot pravi Snoj, \u010de se zaveda\u0161 njenega potenciala in do nje \u010duti\u0161 spo\u0161tovanje.\nNjena mo\u010d je izjemna, \u010de pomislite, da lahko 10 kubi\u010dnih metrov velika jedrska sredica v kr\u0161ki elektrarni proizvede 40 odstotkov vse elektrike v dr\u017eavi, gorivo za njeno obratovanje pa pripeljejo le vsakih 18 mesecev. \nPo drugi stran pa je razvidno, kako uni\u010devalna je lahko njena mo\u010d. Ameri\u0161ki fizik in matematik Richard Feynman je o mo\u010di znanosti razmi\u0161ljal nekako takole: Znanje je klju\u010d, s katerim lahko odpiramo vrata do nebes ali do pekla. Znanstveno odkritje lahko dru\u017ebi povzro\u010di gorje, lahko pa tudi dobro. Kaj bo povzro\u010dilo, pa je odvisno od \u010dloveka.