BROADCASTS.com

Naklju\u010dje je hotelo, ampak res naklju\u010dje, da sva pogovor s pesnico Anjo Golob na\u010drtovali ravno v okolici dneva, ko kultura bogato rodi. Tedaj jo tudi radi \u017eanjemo, ob njenih sadovih pa u\u017eivamo. Kaj pa, ko se nam rahlo umakne z na\u0161ega obzorja? Jo \u0161e i\u0161\u010demo, \u0161e po njej hlastamo? Odgovor bi moral biti znan, ni pa samoumeven. Tudi, kar zadeva poezijo, ne. Anja meni, da bi ji lahko naklonili vsaj deset minut vsak dan. Zveni kot napotek za zdravo \u017eivljenje, kar ni, je pa resna investicija, za katero se vsak odlo\u010di sam. \u010ce se odlo\u010di\u0161, lahko za\u010dne\u0161 tudi z Mehur\u010dki. \xbbSaj so nekaj po\u0161astno lepega.\xab A potem se je s\u010dasoma dobro premakniti tudi v kaj bolj zahtevnega. Izgovor, da je poezija zahtevna, ne \u0161teje. Ne nazadnje \xbbpoezija ni nekaj, kar bi moral \u010dlovek ne razumeti, da bi bilo ve\u010d vredno. To ji ne daje vi\u0161je vrednosti. Da jo malo ljudi razume, ni najbolj res. Koliko so se pa zares potrudili?\xab se spra\u0161uje Anja, pesnica, kriti\u010darka, dramaturginja, prevajalka, (so)ustanoviteljica zalo\u017ebe VigeVageknjige, avtorica ve\u010d pesni\u0161kih zbirk in dvakratna prejemnica Jenkove nagrade.