BROADCASTS.com

V soboto, 18. maja zve\u010der, so na nebu nad Portugalsko in \u0160panijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v C\xe1ceresu v \u0160paniji. Potrdili so, da je \u0161lo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na vi\u0161ini okoli 60 kilometrov. \u0160e vedno pa preu\u010dujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja mo\u017enost, da je kak\u0161en del dosegel povr\u0161je Zemlje in postal meteorit. Ko\u0161\u010dek vesolja, ki pristane na Zemljinem povr\u0161ju, ki ga hudomu\u0161no lahko opi\u0161emo kot najcenej\u0161o dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prina\u0161ajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju oson\u010dja. \n\nPodajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, ob\u010dudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj najve\u010d meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslu\u0161anju morda prijela iskalna mrzlica, pa \u0161e ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, \u010de zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdr\u017eite.

Sogovorniki:

\n
• prof. dr. Toma\u017e Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;
\n
• dr. Bojan Ambro\u017ei\u010d, geolog, Center odli\u010dnosti nanoznanosti in nanotehnologije;
\n
• dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
\n